Sivi pinot – vino, ki so ga pili že v srednjem veku

Sivi pinot je običajno suho, to pomeni, da ima najmanj sladkorja, ter največkrat zlato–rumeno obarvano vino. Odtenki sicer lahko variirajo od bakrenih pa vse do rožnatih. To vino je bilo v Franciji poznano že v srednjem veku. Iz Francije se je nato razširilo proti Švici, leta 1300 pa so bili zasajeni vinogradi nad Blatnim jezerom na Madžarskem. Ob koncu 16. stoletja je vino prišlo v Nemčijo ter nato tudi v Slovenijo. Sivi pinot je še vedno ena od najprepoznavnejših vrst vina. Danes je na voljo široka in kvalitetna ponudba sivega pinota. Za ponudbo preverite spletni trgovino Drinx.

Sivi pinot

Sivi pinot in njegova imena

Omenjeno vino se skozi zgodovino in po različnih delih sveta pojavlja z različnimi imeni. Njegov izvor je torej iz Francije – Burgundije t. j. v zgodovini francosko ozemlje. Gre za belo sorto vinske trte, ki je nastala z mutacijo modrega pinota oziroma modrega burgundca. V začetku je bilo vino verjetno poznano pod imenom Fromenteau. Pod tem imenom ter tudi imenom Pinot Gris je vino poznano v Franciji.  Vinograde nad Blatnim jezerom so zasadili cistercijanski menihi, zato ima to vino na Madžarskem ime sivi menih – szűrkebarát. J. S. Ruland je leta 1711 trto prinesel iz Francije na Pflaško. Od tod ime rulandec. V Italiji se vino imenuje Pinot Grigio ali Toscano ter seveda sivi pinot v Sloveniji. Vina, ki so sicer pridelana iz iste sorte belega grozdja oziroma iz iste sorte vinske trte, ki izhaja iz družine Vitis vinifera, se med seboj razlikujejo, saj so zasajene v različnih podnebnih tipih.

Uspevanje in gojenje vinske trte

Sivi pinot spada med srednjepozne sorte in pri nas uspeva tako v Podravju kot v Posavju in na Primorskem, torej v vseh treh vinorodnih deželah. Trta ima rada rodovitna in globoka tla, zadovoljna pa bo tudi na nekoliko slabši legi. Gnoji se lahko s hlevskim gnojem. Dobro je odporna tudi proti pozebi in boleznim. Ker razvije drobno grozdje, je pomembno, da jo močno obremenimo. Obremenitev dosežemo z obrezovanje na dolge kordone.

Vino v kulinariki

Vina, ki prihajajo iz hladnejših regij, imajo običajno bolj saden okus, ki vsebuje pridih citrusov, cvetja in koničastega sadja, medtem ko so vina toplejših regij nekoliko bogatejšega okusa ter vsebujejo pridih zrelega sadja, oreščkov in začimb. Zaradi tega se zelo dobro usklajuje z jedmi, ki vključujejo sadje. Prav tako se lepo ujame z nekoliko lažjo hrano, kot so ribe, perutnina ter solate.

Sivi pinot večinoma ni primeren za staranje, bolj je uporaben kot mlado vino.